+386 (0)1 564 23 06
FRANŠIZING je sistem trženja blaga in/ali storitev in/ali tehnologije, ki temelji na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in samostojnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji. Pri tem franšizor daje posameznim franšizijem pravico, obenem pa nalaga dolžnost, da poslujejo v skladu s franšizorjevim konceptom. Ta pravica in dolžnost hkrati pooblašča vsakega franšizija in ga hkrati zavezuje, da uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali trgovsko znamko in/ali storitveno znamko, know-how, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Franšizor pa jim pri tem zagotavlja stalno poslovno in tehnično pomoč, na način in za čas, kot ju določa franšizna pogodba, ki sta jo s tem namenom sklenila franšizor in franšizij.
FRANŠIZOR ali FRANŠIZODAJALEC je ustanovitelj franšizne mreže. V mreži so poleg franšizorja tudi franšiziji. Franšizor je tudi varuh svoje franšizne mreže skozi daljše časovno obdobje.
FRANŠIZIJ ali FRANŠIZOJEMALEC je pravno formalno samostojna pravna oseba, s katero je sklenjena franšizna pogodba.
POSLOVNI MODEL FRANŠIZINGA je podelitev licence s strani lastnika (franšizorja) drugi osebi (franšiziju), kar zagotavlja franšiziju, da lahko posluje pod blagovno znamko franšizorja in koristi celoten poslovni koncept, namenjen usposobitvi predhodno neusposobljene osebe za poslovanje in stalno asistenco na podlagi poslovnega dogovora.
PRISTOPNINA ali ENTRY (MANAGEMENT) FEE predstavlja začetno plačilo franšizorju ob vstopu v franšizni sistem. Pomeni prispevek za celoten know-how, ki ga franšizij pridobi z nakupom franšizne license, in pokriva stroške, ki jih ima franšizor z upravljanjem sistema.
TANTIEMI ali ROYALITETA predstavlja periodično oziroma redno plačilo za režijske (ali managerske) storitve franšizorja.
OBLIKE FRANŠIZINGA - Franšizing se uporablja v številnih oblikah. Loči se predvsem glede na predmet (blagovni, storitveni, proizvodni), glede na stopnjevanost (dajalec – prejemnik ali tudi vmesne stopnje), glede na naravo prejemnika (drugi proizvajalec, grosist, detajlist) in glede na številna gospodarska merila (obseg poslovanja, trajanje, vrednost prometa in dobička). V praksi pa je mogoče najti zelo različne oblike franšizinga, ki izhajajo iz različnih stopenj samostojnosti franšizijev, pa tudi vlaganj franšizorja v nepremičnine franšizijev in solastništva osnovnih sredstev.
Hkrati najdemo podjetja, ki so že franšizna, pa tega javno ne oznanjajo, podjetja, ki se predstavljajo kot franšize (ker je ta termin tržno dopadljiv), pa to v resnici niso oziroma k temu ne težijo, podjetja, ki si prizadevajo za vzpostavitev franšiznega sistema (in popolnega sistema še nimajo vzpostavljenega), seveda pa tudi podjetja, ki jih zaradi izpolnjevanja vseh kriterijev lahko brez problemov uvrstimo v to kategorijo.
Franšizing je razumljen še na druge načine, najbolj pogoste oblike pa so:
- Izdelčni ali proizvodni franšizing (Product Franchising), ki ga imenujemo tudi klasična oblika franšizinga. Pri izdelčnem franšizingu gre za pogodbeno obliko sodelovanja med podjetji in obliko navpičnih povezav, ki nadomeščajo kapitalske vezi med sodelujočimi podjetji. S tem se zmanjšuje potreba po finančnih sredstvih, ki jih franšizor vlaga v primerjavi s siceršnjo potrebo po vlaganju v odpiranje lastnih poslovnih enot. Poudarek je na izdelku in njegovi prodaji, ki temelj na distribucijskem sistemu za prodajo ene ali več vrst izdelkov z blagovno znamko franšizorja končnim uporabnikom. Franšizor je ponavadi tudi proizvajalec z ugledno blagovno znamko, ki preko franšizijev širi predvsem distribucijsko mrežo in s tem vpliv svojega podjetja. Posebej primeren je za izdelke, ki zahtevajo obsežno delovanje pred prodajo in po prodaji ter nosijo dobro blagovno znamko. Razlika med izdelčnim franšizingom in navadno distribucijo je predvsem v večji povezanosti med franšizorjevimi razlikovalnimi znaki, širši zasnovani storitveni dejavnosti, ki služi kot pomoč franšiziju, in izključnem ali delnem trženju produktov franšizorja, česar pa pri distribuciji ni zaslediti v takšni meti. Franšizor ne uporablja široke distribucijske mreže, ampak izdelke prodaja le franšizijem (ki prav tako prodajajo le njihove izdelke oziroma imajo le v nekaterih primerih odobrene tudi izdelke drugih proizvajalecev).
- Čisti poslovni franšizing (Business Format Franchising), je najbolj raširjena, a tudi najbolj zahtevna oblika franšizinga. Za poslovni franšizing je značilno, da franšizor v skladu s sklenjeno franšizno pogodbo podeli pravico uporabe in izvedbe celotnega poslovnega paketa (ki ga je razvil sam), franšiziju – ponavadi vključuje vse od pravice do uporabe blagovne znamke in imena blagovne znamke, poslovne skrivnosti, celotne delovne procese, skratka, celoten know-how in sicer v obliki ekskluzivne pravice za določeno območje. Ta paket lahko (ali pa ne) vključuje tudi pravico do podfranšiznih enot (Subfranchising Units). V tem primeru se od franšizija pričakuje, da bo razvil donosno poslovanje, v skladu z jasno predpisanimi standardi poslovanja, ki ga bo usmerjal in nadzoroval franšizij. Značilen je za dejavnosti poslovnih in osebnih storitev, hotelskih verig, hitroprehrambenih verig, verig za izposojo avtomobilov in avtomobilskih servisov ipd.
MASTER FRANŠIZING (tudi temeljni ali krovna franšiza). Ob odsotnosti pospeševalne oziroma podporne organizacije je prišlo do druge oblike rasti franšizinga - preko uvoza master ali krovnih franšiz in medpodjetnega franšizinga. Franšizor preko temeljne franšizne pogodbe podeli pravice franšizinga in nadaljnjega podeljevanja franšizinga, ponavadi za celoten trg. Temeljni franšizij lahko tedaj odstopa franšizne pravice naprej podfranšizijem, ki jim je odgovoren za nudenje podpore in usposobitev franšizijev za sodelovanje. Franšiziji plačujejo franšizorju določeno denarno nadomestilo, glavni franšizij pa po navadi prejema denarno premijo s strani franšizorja, katere vrednost je odvisna od poslovanja franšizijev. Krovni franšizing je primerna oblika za prodor na majhne, geografsko in kulturno oddaljene trge, vendar je ključno, da franšizor izbere res pravega glavnega franšizija.
FRANŠIZNI PRIROČNIK je osnovni pripomoček za delovanje franšizija, hkrati pa tudi franšizorjev pripomoček za usposabljanje franšizijev. Franšizni priročnik je lahko prilagojena oblika operativnega priročnika ali pravil poslovanja obstoječega oziroma do tedaj nefranšiznega podjetja. To je ena izmed osnovnih zahtev za začetek franšizinga ter postulatov Evropskega franšiznega kodeksa, ki ga je sprejela tudi Sekcija slovenskih franšiznih družb.
EVROPSKI KODEKS ETIKE ZA FRANŠIZING je bil sprejet na Zboru Sekcije slovenskih franšiznih družb dne 7. aprila 2004 in se uporablja tudi kot Slovenski kodeks etike za franšizing.
KNOW-HOW obsega celoto vseh nepatentiranih praktičnih informacij, ki izhajajo iz franšizorjevih izkušenj in preizkusov poslovnega koncepta in jih lahko označimo kot poslovno skrivnost, so poglavitnega pomena in jih lahko identificiramo. Know-how mora franšiziju pomagati, da takoj po sklenitvi franšizne pogodbe lahko izboljša svoj konkurenčni položaj predvsem tako, da izboljša svoje poslovne rezultate in da prodre na novo tržišče.
POSLOVNA SKRIVNOST pomeni, da know-how v celoti ali pa v njegovi podrobni strukturi in zbiru vseh sestavnih delov ni splošno znan in lahko dostopen; vendar to ne pomeni, da so posamezni sestavni deli tega know-how-a popolnoma neznani ali nedostopni izven franšizorjevega sistema.
FRANŠIZNA POGODBA
Franšizna pogodba bo nedvoumno določila obveznosti in odgovornosti vsake od strani, ki jih zadeva in vse druge materialne pogoje tega odnosa. Osnovni pogoji, ki naj jih vsebuje franšizna pogodba:
- Pravice, ki jih daje franšizorju
- Pavice, ki jih daje posameznemu franšiziju
- Blago in storitve, ki jih bo franšizor nudil posameznemu franšiziju
- Obveznosti franšizorja
- Obveznosti posameznega franšizija
- Plačilni pogoji za posameznega franšizija
- Trajanje pogodbe, ki mora omogočiti posameznemu franšiziju, da se mu povrnejo sredstva, ki jih je na začetku vložil, pač glede na določen tip franšize
- Osnova za kakršnokoli obnovitev oziroma podaljšanje pogodbe in s tem povezane franšizorjeve predkupne pravice
- Pogoji, pod katerimi posamezni franšizij lahko uporablja franšizorjeve razlikovalne znake, kot so trgovsko ime, trgovsko znamko, storitveno znamko, označbe za posamezno franšizno enoto, logotip, ali kakšno drugo razločevalno obliko prepoznavanja
- Franšizorjeva pravica, da prilagodi franšizni sistem z novimi ali spremenjenimi metodami
- Določbe, ki so povezane s prenehanjem pogodbe
- Določbe za pravočasno predajo kakršnekoli materialne ali nematerialne franšizorjeve lastnine franšizorju ali nekemu drugemu lastniku takoj po prenehanju veljavnosti pogodbe.
Franšizna pogodba se bo skladala z zakonodajo države, v kateri sta jo obe strani sklenili, z zakonodajo Evropske skupnosti in s tem etičnim kodeksom ter z drugimi ustreznimi pravnimi določili zadevne države. Franšizna pogodba bo odražala interese članov franšizne mreže pri varovanju franšizorjevih pravic, ki izhajajo iz intelektualne lastnine in pri ohranjanju skupne pripadnosti/identitete in ugleda mreže. Vse pogodbe in vse pogodbene ukrepe, ki urejajo odnos med franšizorjem in franšizijem, bo zapisal ali pa prevedel v uradni jezik dežele, v kateri bo deloval posamezni franšizij, zapriseženi sodni tolmač, franšizij pa bo takoj prejel podpisano pogodbo.
Sicer je mogoče govoriti o splošnih pravilih sestavljanja franšiznih pogodb, a je vsak franšizni sporazum tako specifičen (glede na posebnosti posameznega franšiznega sistema in produkta), zato nikakor ne sme biti sestavljen rutinsko na podlagi trenutno priročnega modela. Potrebna niso le pravna znanja, ampak v veliki meri prav specifična franšizna znanja, torej sodelovanje pravnega in franšiznega strokovnjaka.
Znano je, da so franšizne pogodbe lahko različno natančne in tako tudi različno dolge, kar je odvisno predvsem od določene pravne tradicije na eni strani in od razvitosti franšiznega sistema na drugi strani. V določenih državah, kjer ima franšizing že dolgo tradicijo in je dobro razvit (na primer ZDA), bi si težko zamislili uspešen začetek in tudi kasnejše delovanje franšiznih sistemov brez posredovanja bolj ali manj uglednih (uglednost je odvisna od debeline denarnice stranke) pravnih strokovnjakov.
